Zdaj govori avtorica kratkoproznega prvenca Dobra družba

»V zbirki je Ana Svetel opisala usodna mimobežna srečanja na skupnih prevozih, ki odstirajo številna eksistenčna vprašanja sodobne družbe.«

»Saj vsi ljubimo proste poglede, modre otoke, knjige in borovnice, kajne?«

»Dobro jutro, drage dame, kako smo? Evo, ponedeljek je, mamo to, čin, dvigne skodelico kave, moja druga danes, eni spet nismo spali, Tristanček se je celo noč zbujal.«

»To tako diši, da vam ne morem povedat.«

»Kaj naj povem o snežinkah, ki se vrtinčijo pred vrati?«

»Ko stojim na pragu in jih gledam, vsaka pade vame.«

»Situacija – med potjo na skupni cilj s štirimi neznanci deliti par kvadratnih metrov pločevine – že sama ustvarja materijo, ki hoče reagirati. Vsaj literarno, vsaj na polju zamišljanja.«

»V resnici prevozi zvečine niso tako zanimivi, le tu in tam se začrtajo nastavki nenavadnih srečanj in dialogov.«

»Horizont mogočega na prevozih mi je dobro znan, saj jih dokaj redno uporabljam zadnjih deset let, odkar sem se preselila v Ljubljano.«

»No, privoščila sem si en ekskurz v resničnost – v zgodbi #prevozi se pojavi resnična oseba, Aljoša Harlamov.«

»Mimogrede – lega, ki mi je med pripovednimi glasovi zelo blizu, je nekoliko starejši, zagrenjen tip, ki po malem sovraži vse, kar vidi.«

»Kako so se glasovi oblikovali? Pripovedovalci posameznih zgodb nimajo veliko skupnega, razen tega, da jih vse spoznamo na poti.«

»Ne le starši, ukvarjate se z več generacijami v družinah, kakor je v zgodbi z domom upokojencev, likom tete Čiča, ki deli premoženje …«

»V kognitivni zavesti Srednjeevropejcev je Balkan notranje razdeljen zaradi 'etničnih sovraštev', preveč čustven, iracionalen, skorumpiran in brezperspektiven, medtem ko je Sever korekten, zadržan, demokratičen, socialno urejen in poln dobrih obetov.«